1.
Na?rtovanje e-izobraževanja:Pri tej vrstiizobraževanja sta u?enec in u?itelj praviloma krajevno in ?asovno lo?ena,vendar med njima obstaja neka komunikacija. Pri takšni vrsti komunikacije pa moramo prav tako spregovoriti ostrateškem na?rtovanju, ki ga pa mora za takšno vrsto izobraževanja imeti pravvsaka organizacija. Kaj pa pomeni strateško na?rtovanje? 1.2 Opis Strateškega na?rtovanja:Strateško na?rtovanje predstavljadolo?en proces, v katerem organizacijasprejema odlo?itve o svojih vizijah, ki s njihovo pomo?jo nato definira svojostrategijo, kako to vizijo nato lahko uresni?iti. Udeleženci delavnice se bodonau?ili voditi proces strateškega na?rtovanja v nevladni organizaciji, ga vnajpomembnejših korakih poskušali sami izvesti ter ga prilagoditi potrebam inkulturi delovanja svoje organizacije.
Prav tako si s pomo?jo strateškegana?rtovanja ustvarjamo široko sliko o prihodnosti dolo?ene organizacije.Strateško na?rtovanjevsebuje tudi nekatere vrste elementov, ki ji pomagajo, da je vizijaorganizacije uresni?ena. Glavni elementi takšnega na?rtovanja pa so popolnomaenaki in ni pomembno, ?e govorimo o javni ustanovi ali pa nekakšnem podjetju,ki uspešno trguje s svojimi izdelki. Toda med najbolj znanimi elementi samegastrateškega na?rtovanja so:Ø PoslanstvoØ VizijaØ CiljiØ Vrednote Ø Strategije 1.3 Priprava strateškega na?rta:Kadar želimo pripraviti strateški na?rt, moramo najprej za?eti z razmislekom o poslanstvu, ki jih le ta podjetja aliorganizacije imajo, ter katera izražajonekakšna dolo?ena prepri?anja in celo pri?akovanja s katero pomo?jo se usmerjanjihovo delovanje. Poslanstvo se povezuje s pojmi, kot so kakovost,zadovoljstvo kupcev, okolje, zaposleni in dobi?ek.
Prav tako se veliko bolj izraža z vizijo, ki jo lahko dolo?ajo dolo?enapodro?ja samega delovanja in seveda vrednote organizacije, katere so osredoto?ene na to, da se splošni ciljiuresni?ijo. Tudi vrednote organizacij nesmemo pozabiti. Te dolo?ajo tako ravnanje same organizacije, kot njen odnos do družbe, kupcev ali uporabnikovstoritev.Da se bi strateški cilji lahkouresni?ili pa smo dolžni oblikovati tako dolgoro?ne kot kratkoro?ne na?rte skaterimi kasneje lažje dolo?imo smer delovanja organizacije ter njenihaktivnosti za daljše ?asovno obdobje. To traja nekje v obdobju 3- 10 let.Kadar dolo?imo cilje morajo tiizhajati iz priprav, ki zajemajo analizo notranjih in zunanjih možnosti teromejitev za uresni?evanje strategije. V takšnih primerih imamo navadno v mislihSWOT analizo, katera nam omogo?a, da spoznamo oziroma ugotovimo svojeprednosti, šibkosti, priložnosti in seveda grožnje, ki nas lahko doletijo izokolja. 1.
Best services for writing your paper according to Trustpilot
4 Strateško na?rtovanje e-izobraževanja:Pri e-izobraževanju mora imetina?rtovanje e-izobraževanja zajeti pedagoško-didakti?no komponento, ki pa zarazliko od tradicionalnega izobraževanja pri?akuje e-izobraževanje. Sistemipodpore zajemajo primerno tako zasnovano kot tehnološko podprto pedagoško ali nepedagoškopodporo. Prav tako smo dolžni na temelju zasnove e-programa in poslovnegana?rta pripraviti izvedbeni na?rte-programa.Za kakovostno in u?inkovitoizvedbo e-izobraževanja ne zadoš?a zgolj priprava izvedbenega na?rta kottradicionalnega u?nega na?rta, ki se navadno omejuje na opis vsebine programa,u?nih obveznosti, osnovne in dopolnilne literaturo ter pogoje za vpis v programBistveni in nepogrešljivi del zasnove e-programa je priprava izvedbenegamodela, ki vsebuje na?rt pedagoške in nepedagoške podpore. (Bregar, L.,Zagmajster, M., Radovan, M., 2010 str.
41)2. E-u?enje: 2.2 Kaj je e-u?enje?E-izobraževanje oziroma e-u?enje predstavlja izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje s pomo?josodobne informacijsko komunikacijske tehnologijeoziroma interneta. Pri tej vrsti izobraževanjasta u?enec in u?itelj praviloma krajevno in ?asovno lo?ena, vendar mednjima obstaja neka komunikacija. Pravi pomen je e-izobraževanje dobilo prav zvzpostavitvijo u?inkovitih na?inov komunikacije prek interneta.
Najpogostejšaoblika e-izobraževanja se pojavlja v kombinaciji s tradicionalno oblikopou?evanja, to je kombinirano izobraževanje, kamor sodi tudi kombiniranou?enje. 2.2 Kaj mora vsebovati uspešen študij na daljavo?Kadargovorimo o e-u?enju pa si ga navadno predstavljamo v organizirani oblikiprenosa znanja študentom, ki je lahko na oddaljeni lokaciji ali pa znotraj samefakultete. To jim uspeva prav zaradi s pomo?jo informacijske in komunikacijsketehnologije, ki jo imamo na voljo. Uspešen študij na daljavo mora vsebovati tezna?ilnosti:• izobraževalne vsebine morajo biti multimedijskein interaktivne• sodelovanje med u?e?imi• komunikacija z u?itelji ali mentorji 2.3 Katere so prednosti in pomanjkljivosti e-u?enja? Prednosti Slabosti Ve?je možnosti izobraževanja za slušatelje iz oddaljenih krajev, slušatelje ob delu,telesno prizadete in vse, ki se iz razli?nih razlogov tradicionalnih predavanj ne morejo udeležiti. Možnost pomanjkanja samodiscipline.
Možnost racionalne izrabe ?asa ter ve?je svobode pri študiju, saj se lahko slušatelj u?i kadarkoli, kar ustreza današnjim zahtevam globalizacije. Visoki za?etni fiksni stroški. Ve?ja samostojnost pri u?enju in s tem povezana ve?ja ustvarjalnost.
Mogo?a socialna izolacija slušatelja. Drugo: · Lasten tempo u?enja · Osredoto?eno je na dolo?ene dele vsebine · Sprotno preverjanje znanja · Interakcija z u?iteljem in drugimi slušatelji · Hitrejši pridobivanje podatkov preko interneta Potrebna visoka stopnja podpore u?iteljem s strani usposobljenih strokovnjakov za razvoj e-izobraževanja. 2.4 Kje se e-izobraževanje uvaja? Trenutnose e- izobraževanje nahaja oziroma uvaja samo v izobraževalne sisteme,kot dopolnitev klasi?nemu študiju, kot samostojni študijski program ter kotposebno vrsto izobraževanja za dolo?ene ciljne skupine. Nosilci takšnihprogramov so pa predvsem fakultete ternekateri zasebni in javni zavodih, ter nekaterih podjetjih in regionalnihrazvojnih agencijah. Prav tudi takšno vrsto izobraževanj lahko najdemo tudi prinas v Sloveniji. Tukaj imamo možnost seizobraževati tako na zasebnih kot javnih zavodih.
3. Pedagoška podpora v e-izobraževanju:3.1.Opis pedagoške podpore:Pri razvoju in zna?ilnostipedagoške podpore, je ena izmed temeljnih zna?ilnosti samega e-izobraževanjasistemi pedagoške podpore udeležencem, katerih poglavitni namen je ”ublažiti”težave, ki jih prinaša taprostorska lo?enost med u?encem in u?iteljem, katera je prisotna pri takšnivrsti izobraževanja. Kadar pa govorimo o sistemih pedagoške podpore, se moramozavedati, da podpora udeležencev zajema dolo?ene u?ne pripomo?ke ter gradiva inso oblikovana na takšen na?in, da lahko z njihovo pomo?jo se u?ni ciljiuresni?ijo v pogojih prostorske lo?enosti udeležencev in u?iteljev.
Udeleženci tovrstnega izobraževanja pa potrebujejo zadoseganje teh ciljev tudi pomo? v obliki razli?nih storitev. Prav to lahkoorganizirajo te izobraževalneorganizacije in jo dajejo tutorji, svetovalci, administrativno in tehni?noosebje. 3.2. Tutorji innjihova vloga:Tudi tutorji imajo veliko vlogo pri takšni vrstiizobraževanja. Ti dajejo udeležencem pomo?, ki je neposredno povezana z u?enjemin pomo?jo, kadar zanjo prosijo udeleženci. Prav tako nudijo sinhrono inasinhrono vrsto komunikacije.
V praksi je tutorska podpora zelo pomembna saj sevelikokrat prepleta z raznimi oblikami nepedagoške podpore, kije predvsemodvisna od organizacijskega modela terkadrovskih zmogljivosti organizacije.3.3. Vizija Pedagoške podpore Sprejemanje odlo?itev, kotso katere medije ter tehnologije in katere oblike pedagoške podpore bomo lahkouporabili pri dolo?enem programu našega e-izobraževanja, moramo obveznoupoštevati zna?ilnosti udeleženca, snov,vsebino ter seveda zna?ilnost u?negaokolja in vso vrsto raznih virov, ki so nam na voljo. Zelo pomembno je, daimamo že v naprej nekakšno vizijo o tem, kakšna bodo pri?akovanja tako opedagoški podpori, kot o nepedagoški podpori, kateri jih ima prav vsakudeleženec na samem za?etku e- izobraževanja.Njegova pri?akovanja pa sopredvsem:• Pravilne inzanesljive informacije,• Vrsto u?enja,ki jelahko prilagojeno razli?nim u?nimpristopom,• Nasveti o na?inuu?enja (torej kako pristopiti dolo?eni u?ni vsebini, na kaj se je potrebnoosredoto?iti)· Povratne informacije o uspešnosti u?enja
